Fasada, izvor besede in zgodovina

fasade Beseda izhaja iz francoske besede za posojilo façade, ki potem pride iz italijanskega izraza facciata, ki pomeni »obraz«. To pa je ultimativno prišlo iz latinske besede »facia«. Najprej se je uporaba te besede zabeležila leta 1656. Fasada je zunanja, arhitektonsko poudarjena stran zgradbe. Danes se ta pojem uporablja tudi kot sopomenka za zunanjo steno. V arhitekturi je fasada stavbe pogosto najbolj pomemben del designa, saj postavi celote začetek in pogled na ostali del zgradbe. Z inženirskega vidika stavbe, je tudi zelo pomembna zaradi njenega vpliva na energetsko učinkovitost. Pri zgodovinskih fasadah imamo veliko zakonov in predpisov, ki prepovedujejo njihovo spreminjanje. Fasada je neke vrste oblačilo stavbe, ki da hiši poseben videz. Lahko jo tudi obnavljamo in jo s sodobnimi tehnologijami spremenimo tako, da ima povsem nov in bolj svež videz. Fasada je zunanji ovoj zgradbe, kar vidimo od zunaj. Najpomembnejše naloge fasade so, da ščiti hišo pred zunanjimi vremenskimi vplivi, kot so sonce, voda, veter in sneg. Poleg tega, pa ima tudi pomembno vlogo pri zaščiti pred požari. Že od nekdaj pa je bil pomemben zunanji videz fasade, saj je kazal na položaj lastnika v družbi, na njegove zmožnosti in okus. Seveda ima fasada tudi veliko ostalih pomembnih funkcij in namenov, kot so: toplotna zaščita in manjša poraba energije, vodna odbojnost, preprečevanje toplotnih mostov, zmanjševanje termičnih napetosti, zvočna izolacija, ipd.…